Letos smo pa imeli krompir s krompirjevimi počitnicami, kajne?! Doma smo bili kar dva tedna. Pa ste se že kdaj vprašali, od kod poimenovanje krompirjeve počitnice? Za ta jesenski čas bi bilo primerno reči tudi kostanjeve ali pa koruzne počitnice, zakaj pa ne.
Klavdija, Aleksander, Tian, Ajda in Lidija so takole razmišljali:
Krompirjevim počitnicam rečemo tako zato, ker so v starih časih takrat pobirali krompir na njivah.
Imeti krompir pomeni imeti srečo. Nekoč v Sloveniji ni bilo jesenskih ali krompirjevih počitnic. Torej imamo mi sedaj srečo, da so.
Jaz pa mislim, da jim rečemo tako zato, ker tisti teden najbolj jemo krompir. Hi, hi, hi.
In kaj je res?
V preteklosti so šolske počitnice prilagajali potrebam kmečkega prebivalstva in opravil. Tako učenci niso bili deležni dejanskega počitka, kot so to danes, ampak so bili prosti zato, da so lahko pomagali doma pobirati krompir. Po krompirju, ki dokončno dozori ob koncu oktobra, so počitnice dobile ime.
Jesenske počitnice smo v samostojni Sloveniji uvedli v šolskem letu 1993/1994. Za poimenovanje teh počitnic pa smo si izraz “krompirjeve počitnice” sposodili kar iz nemščine, kjer se jesenske počitnice imenujejo Kartoffelferien. V Nemčiji, kjer začnejo pouk po 15. avgustu, imajo nekje konec septembra počitnice. In v drugi polovici septembra (ponekod že prej) se dejansko pobira na njivah krompir, zato v Nemčiji pravijo tem počitnicam Kartoffelferien (die Kartoffel – krompir, die Ferien – počitnice). Ta izraz se je prek zdomcev, ki živijo v Nemčiji, prenesel tudi k nam.
Pripravila M. V.
