Prvi izvirni slovenski muzikal, ki se po več kot 160 uprizoritvah po vsej Sloveniji v letošnji sezoni poslavlja z odrov, si bomo ogledali v petek, 18. oktobra, ob 10.30 uri v Športni dvorani v Kočevju. Učence 2. in 3. triletja bomo na prireditev spremljali učitelji Gašper Mihelič, Nuša Butala in Marija Volf. Iz Starega trga se bomo odpeljali ob 9.45 in se vrnili ob 13.15. Po vrnitvi v šolo bo kosilo. 1., 2. in 7. učno uro pa bo potekal pouk po rednem petkovem urniku.
Muzikal si bo v dopoldanskem času ogledalo okoli 1000 učencev in dijakov kočevskih šol, za katere bo cena vstopnice le 7 evrov, medtem ko bo za večerno prireditev za širšo javnost potrebno odšteti 22 evrov.
Muzikal je nastal po povesti Ivana Tavčarja. Pripoved se začne v Ljubljani, kjer Janez, mestni odvetnik, trem damam pripoveduje o ljubezni svojega življenja. V začetku krize srednjih let, naveličan ponudb puhloglavih mestnih lepotic, se odloči, da po dolgem času obišče bratranca Boštjana, ki vodi domačijo na Jelovem Brdu pod Blegošem. Tam se mu oko ustavi na Boštjanovi hčerki Meti, ki je med njegovo odsotnostjo zrasla v prelepo mlado žensko. Med njima vzklije ljubezen, a drug pred drugim tajita močna čustva. Preden bi si jih lahko izpovedala, mora Janez zaradi dela nazaj v kotlino.
V Ljubljani Janezu misli nenehno uhajajo k Meti, razmišlja celo o tem, da bi jo vzel za gospodinjo, a meščansko okolje kmečkega dekleta ne bi sprejelo z odrtimi rokami. Rešitev iz zagate mu ponudi bratrančev hlapec Danijel, svetuje mu, naj kupi Mlačanovo kmetijo na Jelovem Brdu, se tja preseli in vzame Meto za ženo. Janez res kupi posestvo in svojo odločitev odide sporočit na Jelovo Brdo. Ko zaupa novico Meti, ta najprej pomisli, da si je Janez našel drugo nevesto. Vendar pa, ko ji Janez pove, da si za ženo želi prav njo, Meta od prevelike sreče umre. Janez se nikoli ne poroči, saj je Meta njegova edina ljubezen.
Zgodba se zaključi z vrnitvijo k pogovoru pripovedovalca z mestnimi gospemi in k čustvenim pozivom k ljubezni do slovenske zemlje.
Kot muzikal je bila zgodba na odru Ljubljanskih Križank uprizorjena prvič 17. septembra 2014. Scenarij zvesto sledi izvirniku, čeprav se v besedila igrivo tihotapijo tudi odsevi današnjega časa. Avtorska glasba vzbuja nostalgijo in budi romantična čustva. Glasovi znanih slovenskih pevcev, ki smo jih sicer vajeni v povsem drugačnih vlogah, nikogar ne pustijo ravnodušnega.
»Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse.« Ivan Tavčar
V muzikalu je več kot 20 pesmi, od tega več kot 15 povsem novih, svežih in avtorskih, nekatere pa so povzete iz naših slovenskih narodnih običajev. Pesmi so v veliki večini popularna glasba, v določenih segmentih je uporabljena tudi narodnozabavna glasba, ki jo poje in igra kar 17 različnih izvajalcev v sodelovanju s simfoničnim orkestrom 27 glasbenikov.
Pripravila Marija Volf.
