8. junija, na 515. rojstni dan Primoža Trubarja, smo učenci 5.-9. razreda obiskali njegovo domačijo na Rašici. Spremljali so nas učiteljici Elena Marijana in Marija ter učitelj Gašper.

V spominski sobi smo prisluhnili predavanju vodnice Andreje, ki nam je povedala veliko zanimivosti o času, v katerem je deloval pisec prvih slovenskih knjig in utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika. Za učence od 5. do 8. razreda je bilo marsikaj, kar smo slišali, novo, devetošolci pa so nekaj o Trubarjevem življenju in delu že vedeli. Na stenah sobe, v kateri ni bilo pohištva, smo si lahko prebrali zapise o njegovem življenju, vitraži so upodabljali Trubarjeve sodobnike, ki so tako in drugače vplivali na njegovo življenje in delovanje, v okroglih steklenih stolpih pa so bile razstavljene Trubarjeve knjige Katekizem, Abecednik, Hišna postila in druge, seveda zgolj ponaredki.

Še bolj zanimivo je bilo v galeriji Skedenj, kjer smo pod vodstvom gospe Milene izdelali vsak svojo miniaturno knjižico. Med izdelovanjem smo izvedeli kar nekaj zanimivosti o tem, kako so knjige izdelovali oziroma vezli nekoč. Izpod naših spretnih rok so nastale lične knjižice različnih barv in vanje bomo lahko tudi zapisali kaj lepega.

Med daljšim odmorom za malico smo si ogledali še Temkov mlin in žago. Trubarjev oče Miha je bil namreč mlinar in tesar, zato je imel Primož Trubar v svojem pečatniku upodobljeno očetovo obrt. Pred spominsko sobo smo občudovali cvetočo vrtnico, ki nosi ime po Trubarju. Ker je bil dan obsijan s soncem, smo se sprehodili ob bližnji rečici Rašici, v Trubarjevi krčmi pa smo si privoščili slasten sladoled.

S šoferjema Luko in Romanom smo se odpeljali še na grad Turjak. Vodnik Jože nas je popeljal skozi grajske prostore, nam pripovedoval o zgodovini in pomenu gradu ter nam predstavil različne zbirke. Izvedeli smo, da je kraj Turjak oziroma turjaški grad dobil ime po srednjeveškem divjem govedu turu, ki je danes na evropskih tleh izumrl. Podoba tura je bila tudi v grbu Turjaških grofov. Tako smo na gradu videli poročno dvorano, zelo veliko viteško dvorano, Rozamundino sobo, orožarno, lovsko sobo, Dalmatinovo kapelo, turško ječo in v vseh teh prostorih je bilo marsikaj zanimivega. Pred odhodom smo občudovali še mogočno lipo, ki raste na grajskem dvorišču, Prešeren pa jo je v pesmi Turjaška Rozamunda preimenoval v hrast.

Z lepimi vtisi z zadnjega kulturnega dneva v tem šolskem letu smo se razigrani vrnili domov. Z obiskom Trubarjeve domačije smo počastili spomin na Primoža Trubarja in obeležili tudi državni praznik dan Primoža Trubarja.

Vtisi učencev

Sara: Najbolj mi je bil zanimiv obisk gradu Turjak. Najbolj strašljiv in zanimiv del gradu mi je bila grajska ječa.

Nina: Tako obisk Trubarjeve domačije kot gradu Turjak je bil svojevrsten. Na Trubarjevi domačiji smo izvedeli podrobnosti o Primožu Trubarju, delavnica izdelave knjige pa je bila sploh nekaj posebnega. Z gradu sem si najbolj zapomnila grajsko ječo.

Jana: Na Trubarjevi domačiji mi je bilo najbolj zanimivo izdelovanje knjige. V gradu pa mi je bil najbolj zanimiv prostor ravno tisti, ki je bil obenem najbolj strašljiv – grajska ječa z mučilnimi napravami.

Eva: V spomin se mi je najbolj vtisnilo predavanje o Primožu Trubarju, njegovem življenju in delu. Z gradu Turjak pa mi je najbolj ostalo v spominu, kar sem izvedela o samem življenju na gradu in sploh o srednjeveškem načinu življenja.

David: Najbolj sem si zapomnil grajsko ječo. Tam sem videl srhljive in strašljive naprave za mučenje. Na Trubarjevi domačiji pa mi je poleg izdelovanja knjige ostal v spominu tudi odličen sladoled.

Miha: Najboljši se mi je zdel grad Turjak. Predvsem me je presenetilo dejstvo, da so Turki v enem izmed mimohodov javili svojemu sultanu, da se gradu ne splača napadati, ker je tako dobro postavljen.

Marko: Ker rad izdelujem stvari, se mi je najbolj vtisnilo v spomin izdelovanje knjige na Trubarjevi domačiji.

Kevin Mark: Najbolj me je pritegnilo izdelovanje miniaturke.

Tim Tristan: Najlepše mi je bilo, ko smo izdelovali miniaturke. Z gradu pa mi je ostalo v spominu veliko zanimivih stvari.

Žiga: Na Trubarjevi domačiji mi je bila najbolj všeč delavnica izdelovanja miniaturne knjižice. Na turjaškem gradu pa sem občudoval različne grbe plemiških družin.

Klavdija: Najbolj mi je bila všeč izdelava knjižice in da sem izvedela, kako so to delali nekoč. Upam, da bom šla še kdaj na Rašico in grad Turjak.

Pred vhodom v Trubarjevo spominsko sobo.

V turjaškem gradu.

Na dvorišču gradu.

V knjigoveški delavnici.

Ena od miniaturk.

Vrtnica Trubar.

Pripravila Marija Volf in Gašper Mihelič.