Stari trg ob Kolpi 7, 8342 Stari trg ob Kolpitel: 07 30 55 102 / mob: 030 602 888 / E pošta: o-staritrg.nm@guest.arnes.si
 

Spoznavali smo belokranjsko kulturno dediščino

Letošnji prvi kulturni dan smo namenili obeležitvi evropskega leta kulturne dediščine. Tako smo se v četrtek, 29. novembra, napotili v Krajinski park Kolpa, natančneje v Šokčev dvor v Žuničih in v Medeni butik BIBI, medičarstvo in turizem, v Črnomlju. V Žuničih smo spoznali, kakšno je bilo nekoč življenje na kmetih, v Črnomlju pa smo se v delavnici Belokranjsko izročilo seznanili z ljudskim izročilom Črnomlja. Še enkrat smo se prepričali, kako bogata je naša – belokranjska in slovenska kulturna dediščina. Nanjo smo zelo ponosni in zavedamo se, da jo moramo spoštovati in ohranjati.

Na kulturnem dnevu mi je bilo zelo zanimivo in lepo, saj sem spoznala veliko novih stvari.

V Črnomlju nam je gospa Bernarda Kump predstavila ljudsko izročilo Bele krajine in Črnomlja. Povedala nam je, kako je Črnomelj dobil svoje ime in zakaj Črnomeljčanom pravijo prestarji. Gospa se je zelo potrudila in nam vsem, bilo nas je 37, spekla preste. Bile so izvrstne, slastne in hrustljave. Tako so me navdušile, da sem si zapomnila recept za pripravo. Z mamico sva se že dogovorili, da jih bova kmalu spekli.

Tudi v Šokčevem dvoru v Žuničih je bilo odlično! Gospa Tončka Jankovič in gospod Boris Grabrijan sta nas pričakala v beli kmečki belokranjski noši in nam za dobrodošlico ponudila še toplo belokranjsko pogačo. Nato sta nam pripovedovala, kako je nekoč živela velika družina v starem Šokčevem domu in kaj vse so kmetje delali. Razkazala sta nam prostore, v katerih so prebivali, in tudi gospodarsko poslopje. Vsi prostori so bili zelo zanimivi, najbolj pa prva hiža, kot so rekli nekoč glavni sobi. V njej so me navdušili stara belokranjska oblačila, statve, kolovrat, topla krušna peč. Pred odhodom domov pa smo se vsi zabavali še s simpatičnimi pujski, ki živijo v ogradi pri domačiji.

Šokčev dvor mi je bil tako zelo všeč, da bi še kar ostala tam.

Patricija Šlajmer, 6. r.

Povsod je bilo zelo lepo, najbolj pa v Žuničih. Gospod Boris nam je povedal veliko o metuljih. Zapomnil sem si, da jih je v Sloveniji čez tri tisoč različnih vrst in da jih večina leta naokoli zvečer in ponoči. Gospod Boris je bil oblečen v čobana – belokranjskega pastirja. Bil sem vesel, ko me je ogrnil s pastirskim kožuhom in plaščem. Povedal je, da so imeli pastirji plašč iz vrbovih šib ali iz trakov lipe zato, da jih je na paši varoval pred dežjem. Gospa Tončka pa nam je pokazala, kako so nekoč doma tkali laneno platno.

Vse v Šokčevem dvoru je bilo zelo zanimivo.

Kristjan Šterbenc, 6. r.

Meni se je najbolj vtisnila v spomin soba, v kateri so bili kolovrat, statve in krušna peč. Ker je bil dan mrzel, nas je njena toplota prijetno ogrela. Zanimivi so mi bili tudi manjši predmeti: stare obleke, majhna postelja, zibelka, likalnik, posoda, fotografije na stenah, star časopis, pištola. Stropi so bili zelo nizki, saj so v starih časih bili tudi ljudje manjši, kot smo danes. Zunaj v ogradi pa so me pritegnili nenavadni pujski, ki so se mi zdeli smešni zaradi kodraste dlake. Ker so se valjali po blatu, so bili zelo umazani. Ko jim je gospa Tončka vrgla jabolko, so se pričeli prerivati in na ves glas kruliti.

Ajda Mihelić, 6. r.

Zelo sem hvaležna gospe Bernardi, da nam je povedala veliko zanimivega o preteklosti Črnomlja in nam spekla tako dobre preste. Stara hiša v Žuničih mi je bila tudi zelo všeč. Najbolj mi je bilo zanimivo, ko nam je gospa Tončka pokazala, kako so si nekoč sami naredili blago za obleke. Všeč so mi bila tudi oblačila, ki so jih nosili. Najbolj zabavni pa so bili prašički, ki so bili videti kot ovčke.

Lidija Mihajlović, 7. r.

Všeč mi je bilo v hiši in gospodarskem objektu v Žuničih. Lepo pa je bilo tudi v Črnomlju, ko smo dobili preste.

Andraž Bračko Majerle, 8. r.

Spoznal sem gospo Bernardo Kump in izvedel, zakaj so prebivalce Črnomlja nekoč klicali prestarji. Opazoval sem jo, kako je naredila preste. Bile so mi zelo dobre. V krajinskem parku v Žuničih pa sta nam gospa Tončka in gospod Boris zelo zanimivo predstavila, kakšno je bilo življenje na vasi v starih časih. Postregla sta nam še z zelo dobro belokranjsko pogačo. Najbolj zanimivo mi je bilo opazovati gospo Tončko, ko je tkala laneno blago in nam pokazala tudi, kako se prede volno na kolovratu.

Takšen kulturni dan bi še ponovil, ker je bilo vse zelo poučno.

Erik Ržen, 8. r.

Uživala sem, ko so nam predstavljali belokranjsko ljudsko izročilo in staro kmečko življenje. Za to sem hvaležna gospema Bernardi in Tončki in gospodu Borisu. Izvedela sem veliko novega, videla, kako se tke blago in kako se prede volno. Posladkala sem se z zelo okusno presto in pogačo.

Na tak kulturni dan bi šla z veseljem še enkrat in bi še enkrat z zanimanjem prisluhnila predstavitvam.

Neja Evgenija Ržen, 9. r.

 Za objavo pripravila Marija Volf.